Pločevinke zbiramo radi,

saj tako ustrežemo naravi.

Hitro zapnemo pas,

saj hitro teče nam čas.

Pločevinke nesemo v šolo,

nekateri pa rajši kokakolo.

Radi čistimo naravo,

pa čeprav le za zabavo.

Napisala: Klavdija JELOVČAN, 5. razred, PŠ Besnica, šolsko leto 2009/2010

Avtorice: Urška, Eva in Klavdija, 5. razred, PŠ Besnica, šolsko leto 2009/2010

Narisal: Andrej RIHTARŠIČ, 4. razred, PŠ Besnica, šolsko leto 2009/2010

Nekega dne sta se g. Alu minko in ga. Alu minka spoznala v trgovini na polici. Prišla je Barbara in ju je kupila. Odšla je v avto. Barbara pa se ni spoznala na ločevanje odpadkov. Najprej je popila vsebino od g. Alu minka, nato pa ju je vrgla skozi okno v avtu. Čez nekaj ur so prišli otroci, ki pa so se v šoli že veliko pogovarjali o recikliranju izdelkov. Pobrali so g. Alu minka in go. Alu minko. Odnesli so ju v recikliran smetnjak. Tam sta se počutila domače. Spet sta se zelo zabavala. Mogoče se še danes zelo zabavata s starimi prijatelji. 

(Napisala: Manca FLORJANČIČ, narisali: Manca FLORJANČIČ in Ema BEŠTER, 4. razred, PŠ Besnica, šolsko leto 2009/2010)

Bil sem koka kola zero. Nisem vedel kako sem postal pločevinka. Nenadoma me je nedko zagrabil in me vrgel na bližnje drevo. Tam gori sem zagledal dve pločevinki. Eni je bilo ime Alu Minko, drugi pa Alu Minka. Postali smo prijatelji. Naslenji dan so prišli ljudje z žagami in so posekali tudi drevo na katerem sem bil tudi jaz, Alu Minko in Alu Minka. Padli smo na tla. Ljudje so nas opazili in nas vrgli na odpad. Tam smo se odločili, da bomo ljudem dali lekcijo, ker večino pločevink mečejo v travo. Šli smo v mesto oboroženi s kamni. Iz hiš smo metali kamenčke v ljudi. Od takrat so bolj ločevali odpadke.

Napisal: Andraž TONKLI, 4. razred, PŠ Besnica, Šolsko leto 2009/2010